VABIMO VAS K VPISU ABONMAJA
SNG OPERA IN BALET MARIBOR 2025/26
Prijave za stalne abonente do 24. 6., za nove od 1. – 18. 9. 2025.
12. 10. 2025: Evita, musical
Glasba: Andrew Lloyd Webber
Besedilo: Tim Rice
Dirigent: Patrik Greblo
Režiserka: Svetlana Dramlić
Po dogovoru z družbo The Really Useful Group Ltd.
Legendarni muzikal Evita, ki sta ga ustvarila libretist Tim Rice in skladatelj Andrew Lloyd Webber bo svojo težko pričakovano premiero v Sloveniji doživel v prelomni postavitvi Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Evita pripoveduje izjemno, a zato nič manj resnično zgodbo Eve Peron od njenih skromnih začetkov do vzpona na mesto prve dame Argentine in duhovne ikone naroda. Zgodba mojstrsko prepleta politično dramo z globokim čustvenim nabojem ter razkriva življenje ženske, ki je bila deležna tako oboževanja ljudskih množic kot prezira političnih elit. Glasbena podoba muzikala združuje latinskoameriške ritme, klasično orkestracijo in rokovsko energijo, prav takšna, zvočno bogata »tapiserija« pa odseva blišč javnega življenja kakor tudi notranjo razklanost Evitinega osebnega boja. Skladbe, kot so Don’t Cry for Me Argentina, Oh What a Circus in z oskarjem nagrajena You Must Love Me, so zaradi svoje čustvene globine in edinstvene melodike postale prave himne sodobnega glasbenega gledališča. Omenjenim in drugim pesmim bomo lahko tako prvič prisluhnili tudi na slovenskem odru v novi, drzni in nepozabni postavitvi mariborske Opere.
16. 11. 2025: Frida, balet
Koreografinja: Annabelle Lopez Ochoa
Glasba: Peter Salem
V koprodukciji z Baletom Dortmund in z Baletom iz Wroclawa
Ko na odru zaživi živahno in neuklonljivo življenje Fride Kahlo v koreografiji priznane Annabelle Lopez Ochoa, balet Frida ni zgolj biografska pripoved, temveč poetičen in vizualno osupljiv portret umetnice, ki je telesno bolečino in notranje boje pretvorila v drzno in radikalno obliko samoizražanja. Balet črpa navdih iz slikarkinih ikoničnih podob, intimnih odnosov in silovitega notranjega sveta, pri tem pa ujame številne dvojnosti, ki so jo zaznamovale – moč in ranljivost, veselje in trpljenje, tradicijo in upor. Koreografija Lopez Ochoa je bogato izrazna, saj prepleta klasično baletno tehniko s folklornimi gibi in s sodobnim plesnim izrazom, pri tem pa nastane večplasten in nepredvidljiv telesni jezik – kot Frida sama. Izvirna glasba Petra Salema zrcali Fridin čustveni svet, ki ga upodablja lirična, na trenutke surova glasbena govorica, obarvana z elementi raznolike mehiške glasbene tradicije ter sodobnih zvočnih tekstur. Vsak element uprizoritve odseva vizualno poezijo njenih slik in ustvarja celostno ter poglobljeno gledališko doživetje. Balet Frida tako ni le poklon izjemni umetnici – je plesna meditacija in refleksija o vztrajnosti, identiteti in edinstveni moči umetnosti, da iz bolečine ustvarja lepoto.
30. 11. 2025: Blühen (Razcvet), opera
Glasba: Vito Žuraj
Libreto: Handl Klaus
Dirigent: Simon Dvoršak
Režiserka: Eva Hribernik
V koprodukciji s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem in s Cankarjevim domom Ljubljana
Na slovenski oder prihaja drzna noviteta v zvrsti sodobne opere – Blühen (Razcvet) slovenskega skladatelja Vita Žuraja, ki bo jeseni 2025 zaživela tudi na velikem odru mariborske Opere. Zgodba, ki jo navdihuje zadnja novela Thomasa Manna Prevarana (Die Betrogene) in je uglasbena po libretu Handla Klausa, raziskuje krhke meje med staranjem, ljubezensko željo in samopodobo. V središču zgodbe je Aurelia, vdova, katere telo in čustva se po srečanju z mladim študentom začnejo nepričakovano spreminjati, kar sproži tiho, a globoko preobrazbo v njenem dojemanju same sebe in sveta okrog nje. Prefinjenost Žurajeve partiture se kaže predvsem v psihološki pronicljivosti, saj združuje kompleksno, detajlno instrumentalno tkivo z vokalnimi linijami, ki razkrivajo ranljivost, napetost in notranjo moč. Glasba tako ne nikoli prevlada nad dramo, temveč natančno sledi čustvenim stanjem ter osvetljuje trenutke pretresljive intimnosti. Po odmevni praizvedbi leta 2023 v Operi Frankfurt prihaja Blühen zdaj pred slovensko občinstvo v novi uprizoritvi, ki še ostreje spregovori o realnostih staranja, zlasti v življenjih žensk, pri tem pa ne ponuja univerzalnih odgovorov, temveč odpira nov in predvsem sprejemajoč prostor za razmislek.
8. 2. 2026: Lakmé, opera
Glasba: Leo Delibes
Libreto: Edmond Gondinet, Philippe Gille
Dirigentka: Mojca Lavrenčič
Režiser: Pier Francesco Maestrini
Delibesova opera, v kateri se prepletajo eksotika, prepovedana ljubezen in lepota melodij, je umeščena v kolonialno Indijo in pripoveduje ganljivo zgodbo o mladi hindujski svečenici in njeni neuslišani ljubezni do britanskega častnika. Pod bleščečim površjem opere se skriva pripoved, ki kar prekipeva od kulturnih nasprotij in napetosti, saj je osebno hrepenenje v neposrednem konfliktu z dolžnostjo, z vero in s tradicijo. Čeprav je opera Lakmé zasnovana skozi prizmo orientalizma 19. stoletja, nas danes vabi k ponovnemu premisleku o večnih temah identitete, moči in pogosto krutih posledicah medkulturnih trkov. Delibesova partitura izžareva eleganco in zvočno barvitost, ujeto v tapiseriji gracioznih linij, čutnih harmonij in prefinjene orkestracije, ki vznemirja evropsko domišljijo. V samem osrčju opere se tako oglaša sloviti Cvetlični duet – ena najbolj prepoznavnih skladb v operni literaturi, enako osupljiva pa je tudi Lakméjina virtuozna Arija zvončkov, ki razkriva njeno čustveno globino in vokalno briljanco. Toda Lakmé ponuja danes več kot le glasbeno fascinacijo nad eksotičnimi zvoki orienta, saj se bolj kot kadarkoli prej zdi kot ganljiva pripoved o sočasni bližini in odtujenosti v močno razdeljenem svetu, v katerem se osebno neločljivo prepleta s političnim
8. 3. 2026: Tramvaj poželenje, balet
Koreografinja: Valentina Turcu
Glasba: Max Richter, Björk in Eliza Lumley
8. marca 2026, Dvorana Ondine Otta Klasinc
V koprodukciji z Grško narodno opero iz Aten
Valentina Turcu v baletu Tramvaj Poželenje na novo oživlja ikonično dramo Tennesseeja Williamsa, ki velja za eno najbolj pretresljivih zgodb 20. stoletja. Ob spremljavi ekspresivne in eterične glasbene tapiserije, ki združuje dela Maxa Richterja, Björk in Elize Lumley, se balet odvija v minimalističnem, a čustveno nabitem prostoru. Asketska, a izrazna vizualna zasnova se kaže kot idealno ozadje za surovo intenzivnost čustev, ki prežemajo to uprizoritev, v središču katere je Blanche DuBois – krhka in kompleksna ženska, ujeta med iluzijo in resničnostjo. Ko se njen skrbno zgrajeni svet začne sesedati pod težo travme, želje in spreminjajoče se družbe, se njen padec razkrije s čustveno ranljivostjo in s fizično silovitostjo. Koreografija Valentine Turcu mojstrsko zajame psihološko globino Williamsovega besedila in jo prevede v rahločuten, a obenem tudi visceralen plesni jezik, ki neposredno nagovarja gledalstvo. Z združeno ekspresijo baletnih plesalk in plesalcev Grške narodne opere in SNG Maribor bo tako pred nami oživela plesna krajina, v kateri se preizkušajo in primerjajo razmerja moči, vloge spolov in zakon želje, s svojo odrsko vizijo pa se balet Tramvaj Poželenje udejanja kot plesna kontemplacija o ranljivosti, preživetju in vseh, še tako krhkih vezeh, ki nas povezujejo.
17. 5. 2026: Ples v maskah (Un ballo in maschera)
Glasba: Giuseppe Verdi
Libreto: Antonio Somma
Po libretu Gustave III, ou Le bal masqué Eugena Scriba
Dirigent: Valentin Egel
Režiser: Filippo Tonon
Po skoraj štirih desetletjih se na mariborski operni oder vrača Verdijev Ples v maskah (Un ballo in maschera), ki ga spleta brezčasna zgodba o prepovedani ljubezni, političnih spletkah in tragični sili usode. Opera, ki jo je navdihnil resnični dogodek – atentat na švedskega kralja Gustava III. med plesom v maskah –, mojstrsko razgrinja razpetost med dolžnostjo in osebnim hrepenenjem. V središču glasbene drame se izrisuje ljubezenski trikotnik med karizmatičnim guvernerjem Riccardom, ki je razdvojen med strastjo in odgovornostjo, Amelio, žensko, ki jo ljubi, a je zanj nedosegljiva, ter Renatom, Riccardovim zvestim prijateljem in Amelijinim možem. Ko prevlada ljubosumje in se zvestoba postavi na preizkušnjo, je pot do tragedije tako rekoč neizogibna, pa čeprav je njen konec zakrit s prestižnim dvornim ritualom. Verdijeva glasba je tudi v tej operi, v kateri je preizkušal nove možnosti izraza, zgled dramatične preciznosti in čustvene globine: razkošne arije, gosto stkani ansambli in izrazita orkestracija ujamejo vsak odtenek razpleta tragedije. Čeprav je operna pripoved zasidrana v 18. stoletje, Ples v maskah močno odmeva tudi danes, saj razgalja krhkost zaupanja, ceno osebne žrtve in večno igro med videzom in resnico.
Cena:
136 € (upokojenci, invalidi)
160 € (redni abonenti)
Predstave so ob nedeljah ob 17h.
Odhodi avtobusov iz Ljubljane (Tivoli) so vedno ob 14h.
Prevoz se plačuje posebej in je sestavni dela abonmaja, kar pomeni, da ga je potrebno plačati tudi, če se predstave ne udeležite.
Možna je brezplačna zamenjava imena.
Ob prijavi potrebujemo vaše ime in priimek, naslov, številko mobitela in e-mail naslov.
Plačila so možna po opravljeni rezervaciji na info@ines-tours.si ali po telefonu 040 222 548 in prejeti potrditvi z naše strani.
Potrebne podatke za nakazilo vam bomo poslali po e-mailu.
Veselimo se vaših prijav in skupnih doživetij!